|
Raziskava je vključevala pisni
vprašalnik in
spletni vprašalnik. Da bi
dobljene rezultate lahko primerjal z rezultati evropske
raziskave, je bil za osnovo raziskave vzet vprašalnik MobiCom
projekta. Vprašalnik je bil preveden in prirejen na Slovenske
razmere. Vprašalnik je razdeljen v tri glavne dele: vprašanja
povezana z demografskimi podatki o anketirancu, vprašanja o
mobilnih tehnologijah in vprašanja o mobilnih storitvah. Od
uporabnikov sem želel izvedeti kakšna so njihova mnenja o
mobilnih storitvah, katere storitve že uporabljajo, zakaj
nekaterih storitev ne uporabljajo, kaj bi se moralo spremeniti,
da bi začeli uporabljati mobilne storitve in podobno. Zaradi čim
boljše primerljivosti rezultatov z rezultati MobiCom raziskave
je bil kot medij za anketiranje uporabljen svetovni splet. Ker
pa se nisem želel omejiti samo na uporabnike interneta sem
izvedel tudi pisno anketo po pošti. Pisni anketni vprašalnik je
bil poslan na okoli 2000 naslovov. Podatke iz vrnjenih
vprašalnikov sem prenesel v elektronsko obliko in jih pridružil
podatkom zajetim preko svetovnega spleta. Spletna anketa je bila
objavljena na spletni strani Središča za elektronsko poslovanje.
Anketiranje je potekalo tri tedne. Pri raziskavi sem upošteval
priporočila izvajalcev slovenske raziskave RIS. Glavno
priporočilo raziskovalcev je, da je potrebno uporabnike
interneta povabiti prek najpogosteje obiskanih strani na
internetu v Sloveniji ter preko elektronske pošte (RIS, 2001).
Zato sem na spletne portale in iskalnike kot so »Najdi.si« in
»Matkurja« objavil povezavo na spletno anketo. Povezave na
anketo sem objavil tudi na nekaterih drugih pogosto obiskanih
spletnih straneh. Poleg tega sem obvestilo o anketi in povezavo
nanjo poslal po elektronki pošti na okoli 3000 naslovov.
Dobljene rezultate sem analiziral
z uporabo statističnega orodja SPSS in jih podal kot bistvo
magistrske naloge. Pri statistični obdelavi sem uporabil
naslednje statistične metode: opisno statistiko, frekvenčne
porazdelitve, analizo srednjih vrednosti, varianc in normalnosti
ter korelacijo in različne statistične teste.
Ker je zajemanje podatkov
potekalo preko svetovnega spleta in pisno po pošti sem primerjal
tudi rezultate anket pridobljenih po pošti in preko svetovnega
spleta. Rezultate sem tudi primerjal z rezultati raziskave
MobiCom in poudaril bistvene razlike in podobnosti.
Na koncu sem na podlagi spoznanj
iz literature in iz rezultatov raziskave podal priporočila za
prakso in nadaljnje raziskovanje. Priporočila za prakso
vsebujejo priporočila za razvoj uspešnih mobilnih storitev in
priporočila za njihovo hitrejše razširjanje med uporabniki.
Mag. Uroš Hribar
|
