UVAJANJE E-POSLOVANJA V NABAVNI PROCES MINISTRSTVA ZA OBRAMBO RS
 

Predstavitev raziskave:
Uvod
K raziskavi o uvedbi elektronskega poslovanja v nabavni proces Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (v nadaljevanju ministrstva) je bilo povabljenih 885 dobaviteljev iz Slovenije. Kriterij za izbor dobavitelja je bil skupni promet dobavitelja v letih 1999 in 2000 nad 2 mio SIT oziroma skupno število plačanih računov dobavitelju v letih 1999 in 2000 nad 10. Raziskava, ki je potekala od 7. septembra do 30. oktobra 2001, je bila izvedena z metodo klasičnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil poslan direktorjem z navadno pošto, anketiranci pa so vprašalnik lahko izpolnili tudi na internetu. Skupaj je bilo vrnjenih 290 vprašalnikov: 254 vprašalnikov s pošto in le 36 (12%) preko interneta. Odziv je bil 33,25% in lahko trdimo, da je reprezentativen. Od vrnjenih vprašalnikov so bili 4 neizpolnjeni, tako da je bilo v obdelavo podatkov vključenih 286 izpolnjenih vprašalnikov. Na vprašalnik so odgovorile gospodarske družbe, ki smo jih razvrstili po velikosti, in samostojni podjetniki iz različnih dejavnosti.
Povzetek
Kljub temu da dobavitelji nekaterih tehnologij elektronskega poslovanja slabo ali skoraj sploh ne uporabljajo (ripa, elektronskega prodajnega kataloga, elektronske tržnice, spletne trgovine), pa je uporaba elektronske pošte v prodajnem procesu dovolj razširjena, da omogoča hiter pričetek enostavnega elektronskega poslovanja ministrsta z dobavitelji. Najprimernejši poslovni dokument (sporočilo) za pričetek elektronskega poslovanja je ponudba, saj jo elektronsko izmenjuje največ dobaviteljev. Uvedba elektronskega poslovanja med ministrstvom in dobavitelji bi lahko pripomogla tudi k uvajanju elektronskega poslovanja z drugimi državnimi organi, še posebej, če bi ti uporabljali isto rešitev kot ministrstvo. Rešitve, ki bi jih uvedli v elektronsko poslovanje z ministrstvom pa bi dobavitelji uporabljali tudi za poslovanje z drugimi partnerji. Internet je najprimernejši medij za elektronsko povezovanje nabavnega procesa ministrstva s prodajnim procesom dobaviteljev, saj ga v prodaji uporabljajo skoraj vse organizacije. Tudi večina (76,2%) samostojnih podjetnikov uporablja ali bo uporabljala internet v roku 6 mesecev. Katalog blaga ali storitev ima v različnih oblikah na različnih medijih skoraj tri četrtine (73,8%) organizacij. Precejšen delež majhnih (45,0%), srednje velikih (38,5%) in velikih organizacij (47,3%) ima katalog objavljen tudi na internetu. Na internetu ima katalog tudi slaba petina (19,1%) samostojnih podjetnikov. Obstoječe stanje nudi dobro osnovo za vzpostavitev nabave blaga ali storitev preko elektronskega kataloga objavljenega na internetu in oblikovanje spletene trgovine in elektronske tržnice. Velika ovira pri tem pa je slaba prisotnost standardov za šifriranje izdelkov in storitev v katalogu. Ministrstvo bi najbolj vplivalo na povečanje učinkovitosti poslovanja dobaviteljev s tem, da bi na internetu objavilo razpisno dokumentacijo za javna naročila. Najmanj bi ministrstvo vplivalo na učinkovitost poslovanja dobaviteljev, če bi ministrstvo prejemalo račune dobaviteljev preko interneta in plačevalo blago in/ali storitve dobaviteljem s pametno plačilno kartico. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da velikost organizacije skoraj ne vpliva na odgovore anketirancev glede vplivov ministrstva na povečanje učinkovitosti poslovanja dobaviteljev. Anketiranci iz velikih, srednje velikih in majhnih organizacij ter samostojni podjetniki so razvrstili vplive po velikosti zelo podobno. Tudi glede koristi, ki bi jih elektronskega poslovanja z ministrstvom prineslo dobaviteljev so si anketiranci dokaj enotni. Največji koristi vidijo v zmanjšanju ročne obdelave podatkov in z njo povezanimi napakami ter poenostavitvi prodajnih postopkov tako anketiranci iz velikih, srednje velikih in majhnih organizacij kot samostojni podjetniki. Lahko trdimo, da velikost organizacije ne vpliva na odgovore anketirancev saj so si odgovori zelo podobni tudi glede ostalih koristi. Iz odgovorov dobavitelji lahko sklepamo, da je bi z uvedbo elektronskega poslovanja ministrstvo povečalo preglednost javnih naročil. Mnenja anketirancev ne glede na velikost organizacij so si precej podobna, saj je povprečna vrednost odgovorov za velike, srednje velike in majhne organizacije ter samostojne podjetnike giblje okrog vrednosti 4. Možne ovire za uvedbo elektronskega poslovanja z ministrstvom so dobavitelji ocenili kot majhne. Največjo možno oviro za uvedbo elektronskega poslovanja z ministrstvom vidijo v različnih računalniških programi, ki jih je potrebno uporabljati za različne partnerje. Da je to največja možna ovira, ki pa tudi ni velika (povprečje odgovorov je 3,1541) menijo tako velike, srednje velike in majhne organizacije kot samostojni podjetniki. Tudi pri ostalih ovirah so mnenja organizacij in samostojnih podjetnikov zelo podobna. Pripravljenost dobaviteljev za elektronsko poslovanje z ministrstvom je ne glede na ovire velika. Z raznimi ukrepi, kot so boljša informiranost o namerah ministrstva, vladne spodbude, sodelovanje v skupnem projektu uvajanja elektronskega poslovanje in poenostavitev postopkov javnih naroči, pa bi se pripravljenost še povečala tako v velikih, srednje velikih in malih organizacijah kot pri samostojnih podjetnikih. Raziskava je pokazala, da bi organizacije, ne glede na njihovo velikost, rešitve elektronskega poslovanja, ki bi jih uvedli v poslovanje z ministrstvom uporabljali za elektronsko poslovanje tudi z drugimi partnerji. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu po mnenju velike večine organizacij nudi dobro osnovo za uvedbo elektronsko poslovanja. Kljub temu, da je po mnenju anketirancev varnost poslovnih transakcij prek interneta druga največja možna ovira za uvedbo elektronskega poslovanja, pa je prisotnost varnega elektronskega podpisa med dobavitelji je majhna.   Mag. Viktor Sterle, Ministrstvo za obrambo RS